»Najboljši način za vključevanje priseljencev s Kosova je, da s številnimi programi skrbimo za to, da so njihovi pogoji za življenje boljši, kot so ta trenutek. Hkrati moramo otrokom omogočiti več ur slovenskega jezika, pogosto pozabljamo tudi na medkulturne mediatorje.«
»Številni otroci, predvsem s Kosova in Albanije, v šolah ne znajo slovensko, izvedba pouka je zelo otežena, standard znanja pada, tem otrokom pa se dogaja zelo velika krivica, ker jim država ne omogoči, da bi se pred vključitvijo v šolo lahko naučili slovenskega jezika. Na to opozarjajo številni učitelji, ravnatelji, župani, starši.«
»Vsak naj si sam poskuša predstavljati, kako se bi se v takšnem položaju počutil. Od učenca se pričakuje, da bo sledil pouku, hkrati naj bi se, kolikor se le da, pouk prilagajal njemu. Kaj pa vsi drugi učenci?«
»Predlagana zakonska ureditev izobraževanja učencev in dijakov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ o njihovih jezikih in kulturah v slovenskih javnih šolah je s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva.«
»Otroci priseljencev imajo pravico do dodatne strokovne pomoči v obliki slovenskega jezika, Đorđe pa je že toliko let v Sloveniji, da že zelo dobro govori slovensko. Če pa mu uide kakšna srbska beseda, ga popravimo, če reče recimo kupus, rečemo mi zelje in tudi sošolci ga popravljajo.«
»Vključevanje oddelkov otrok s posebnimi potrebami v osnovne šole se je izkazalo za izjemno dobrodošlo, saj otroci tako lažje sprejemajo različnost.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju